Socialni razvoj v mladostništvu (Lulik, 2011)

UVOD

Mladostništvo

Mladostništvo je najobširnejša doba človekovega razvoja, med otroštvom in odraslostjo, kjer imajo mladostniki še vedno nekaj značilnosti otrok in že nekaj značilnosti odraslih. V tem obdobju, ki mu mnogi pravijo tudi adolescenca mladostnik zapušča varno zavetje otroštva in se podaja na pot odraslost, kjer se sreča z novimi zahtevami in pričakovanji okolja, ter nalogami in izzivi s katerimi se mora soočiti.

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) adolescenco delimo na tri obdobja:

- zgodnja: od 10. do 14. leta

- srednja: od 15. do 19. leta

- pozna: od 20. do 24. leta

Mladostništvo je obdobje silovitih sprememb tako na biološkem, intelektualnem, čustvenem in vedenjskem področju. Mladostnik pridobiva nove izkušnje, pojme, znanja, usposobljenosti, kar mu omogoča zbližanje z okolico, ter korist v prihodnjem življenju in delu, hkrati pa spoznavajo tudi nove vrednote, si izoblikujejo idealne, in svojo samozavest.

 razvojne naloge

Mladostnik mora sprejeti tudi nekatere življenjsko pomembne odločitve kot so izbira življenjskega partnerja, izbira primernega šolanja za željen poklic, ki ga bomo opravljali pretežni del življenja.

Hkrati pa se morajo soočiti različnimi razvojnimi nalogami, kot so:

- ustvariti drugačne in zrelejše odnose z vrstniki

- oblikovati žensko ali moško vlogo

- sprejemati in učinkovito uporabljati lastno telo

- doseči in oblikovati čustvene neodvisnosti od staršev

- oblikovati lastno hierarhijo vrednot in etičnih načel

- pripravljati se na poklic in odgovorno vlogo v družbi

- Pripravljati se na zakon in družinsko življenje

 razvoj mladostnika

Na poti dozorevanja v odraslo osebnost se mladostnik razvija na različnih področjih:

kognitivni razvoj

Adolescentje pričnejo razvijati bolj odrasle oblike mišljenja pri 12-h letih (t.i. intelektualni skok).Pri 15-h letih lahko govorimo o odrasli kogniciji.

Poglavitne značilnosti formalnega mišljenja: sposobnost abstrahiranja, sposobnost generiranja hipotez, sposobnost gledanja z različnih perspektiv, upoštevanje različnih možnosti v specifičnih situacijah, problema se lotijo na sistematičen način, kombinatorna logika.

telesni razvoj

Proces telesnega dozorevanja je puberteta. Poteka predvsem od desetega do trinajstega leta pri dekletih in od dvanajstega do petnajstega leta pri fantih. Mladostnik se tako sreča s hitrimi in burnimi spremembami v telesu, kot so pospešena rast (dekleta močno zrastejo v drugem letu pubertete, fantje med drugim in tretjim), razvoj spolnih znakov, povečano delovanje nekaterih spolnih hormonov (odvisno od telesne teže), poraščenost, nenavadna razmerja med različnimi deli telesa itd.
Pri dekletih se pojavi tudi menstruacija (menarhe pri dekleti nekje od 10 do16 in pol let.) Pri fantih pa se pojavi prvi izliv semena (približno leto po začetku rasti penisa). Pogoste so tudi mokre sanje.

Na telesno podobo usmerjajo veliko pozornosti in so tudi zelo občutljivi in kritični do nje, saj si za ideal navadno izberejo postav ženskega ali moškega, ki jo prikazujejo mediji. Zato postanejo pogosto bolj razdražljivi, zaskrbljeni in imajo nižje samospoštovanje. To je značilno za fante in dekleta, vendar fantje tega ne pokažejo v tolikšni meri.  Problem so tudi velike individualne razlike, predvsem pri tistih, ki so zasmehovani od vrstnikov in potisnjeni na rob zaradi hitrejšega ali počasnejšega razvoja. Puberteta se konča se z t.i. biološko zrelostjo.

čustveni razvoj

V tem obdobju se izrazito poveča čustvenost, predvsem zaradi velikih sprememb v hormonalnih tokovih v telesu in zaradi vse intenzivnejšega osamosvajanja posameznika.

Tako mladostniki postanejo bolj občutljivi (se vznemirijo v situacijah, ki jih prej niso niti opazili.), hitro menjujejo razpoloženja, čustva postanejo bolj barvita in pestra, včasih tudi nasprotujoča (tako lahko mladostnik hkrati sovraži eno osebo in jo ima hkrati rad).

Skozi celotno obdobje pa seveda postajajo čedalje kompetentnejši v uravnavanju čustev. Fantje pa v tem obdobju nekatera čustva tudi pričenjajo prikrivati npr. strah.

Socialne situacije interpretirajo kot del procesa obvladovanja čustvenih izlivov.

Poveča se tudi izražanje empatije.

socialni razvoj

Do sedmega razreda so starši mladostniku glavni vir opore, sedaj pa se mladostnik osamosvaja in zato vse bolj ločuje od staršev in se vse bolj vključujev skupine vrstnikov.

Ločevanje od staršev je tako psihično (manjša čustvena navezanost), socialno (manj skupnih aktivnosti) in materialno (veča se verjetnost, da se sam preživlja).

Tudi čas, ki ga mladostnik preživi s starši se od petega razreda do konca osnovne šole razpolovi. Tudi o svojih problemih se s starši pogovarja le 11% srednješolcev in % srednješolk (Raziskava Dejavniki tveganja pri slovenskih srednješolcih). Večinoma tako svoje težave zaupajo prijatelju oz. prijateljici, saj mladostnik z njimi preživlja tudi čedalje več časa. Fantje čedalje več časa preživijo tudi sami. Kar vsak šesti fant in vsako šesto dekle pa se v čustveni stiski zapre.

Čustvena opora staršev je ključnega pomena za zdrav razvoj mladostnika. Podatki kažejo da dve tretjini srednješolk in srednješolcev je deležnik veliko ali zelo veliko čustvene opore s strani staršev kar je zelo dobro, saj starši pomagajo mladostniku sprejeti pomembne odločitve glede nadaljnjega šolanja, poklica, načrtov za prihodnost.

Proti koncu mladostništva se mladostnik tudi od vrstnikov postopoma ločuje in navezuje na izbranega življenjskega sopotnika in kasneje še na svoje otroke. Tako bo dosegel popolno samostojnost.

V tem obdobju pa se v sladu s tem da se osamosvajajo od staršev razvija tudi organiziran sistem osebnostnih potez mladostnika.

Pojavi se samozavedanje, ki omogoča mladostnikom nove vidike samospoštovanja. Čedalje večje samozaupanje in samozavedanje pa omogoča oblikovanje lastne identitete.

Mladostnik tako skuša ugotoviti, kdo sploh je. To ugotavlja z različnih vidikov in si tako postavlja različna podvprašanja glede:

- članstva v različnih skupinah (Komu pripadam?)

- poklicne usmerjenosti (Kaj delam? Kaj znam? Kaj želim ustvariti?),

- ideološko-vrednostne naravnanosti (Kaj mi je pomembno, vredno? Hierarhija vrednot. V kaj
verjamem?),

- sprejemanja različnih socialnih vlog: sošolec, brat, sin, igralec, partner (Kaj sem komu? Kaj
želim narediti za drugega?),

- spolne usmerjenosti (Kdo me spolno privlači?).

moralni razvoj

Tudi moralni razvoj je postopen in poteka skoti tri stadije:

- prekonvencionalni stadij (zgodnji stadij otroka)

- konvencionalni stadij (doseže ga večina adolescentov)

- postkonvencionalni stadij  (ugotovijo kaj je prav in kaj napak iz univerzalnega zornega
kota.)

Napredovanje v moralnem razvoju je odvisno od številnih dejavnikov. Eden najpomembnejši je izobrazba.

Moralna zaznava in presoja vplivata na naše vedenje. Moralna vprašanja so del našega vsakdana.

odnos z vrstniki 

Mladostniki se s svojimi vrstniki zbirajo v skupine glede na različne skupne interese (sošolci, soigralci, prijatelji v okolišu, mopedisti, rolkarji, plesalke itd.). Posamezen mladostnik hkrati pripada več skupinam. Mladostnik se na vrstniško skupino čustveno naveže, saj v njej zadovoljuje veliko svojih potreb ter se z njo enači.

Ker skupaj preživijo veliko časa, posameznik v skupini pridobi tudi veliko novih izkušenj, predvsem glede odnosov med ljudmi. Razvije se boljši občutek za sodelovanje, vodenje, prilagajanje, pogajanje, zavzemanje za svoje interese…

Pridobi pa tudi ogromno novih vrednot, stališč in prepričanj in se tako začenja obnašati po nekih novih normah.

V skupinah vrstnikov se mladostnik preizkusi tudi v različnih vlogah (prijatelj, sodelavec, nasprotnik, vodja, ljubimec, opazovalec) in jih počasi vedno bolj samozavestno prevzema. To eksperimentiranje, ki je eden izmed načinov oblikovanja identitete.

Med vrstniki mladostnik dobi tudi občutek varnosti, bližine in enakopravnosti.

Odnos mladostnikov do družine in staršev

Mladostnik si v odnosu do družine želi biti samostojen, neodvisen ter enakovreden družinski član. Družina je še vedno zelo pomemben dejavnik njegovega življenja, saj ostaja kljub vsemu še vedno dom, kjer imajo mladostnike radi, kjer so brezpogojno sprejeti, kamor lahko pridejo, ko vsi drugi odpovedo.

Na drugi strani pa vse bolj postavlja svoje meje intimnosti in trga nekatere čustvene vezi z družino.

Osnovni cilj staršev je izgrajevanje kvalitetnega odnosa z mladostnikom. Da bi to lahko dosegli je potreben določen čas in izvajanje različnih aktivnosti, ki omogočajo razgovor, zabavo in učenje. Pri tem morajo upoštevati tudi njegove predloge, potrebe, interese in sposobnosti.

vzgojni vzorci

Avtoritativna vzgoja:

Gre predvsem za skrb staršev bolj zase kot za otroke. Ključna beseda je NE. Veliko je tudi prepovedi, saj starši stalno postavljajo norme in izražajo svojo pozicijo moči. Otrokove potrebe se navadno ne upoštevajo. Taki otroci pretirano spoštujejo druge ljudi in odgovarjajo na zahteve drugih. Huda posledica je lahko odvisnost otrok, ki se ne znajo postaviti zase, so brez notranjih meja, imajo velike zahteve do sebe, so prestrašeni, nesigurni in introvertirani. Prve resne težave se pokažejo že v puberteti z agresivnostjo do soljudi ali fizično ločitvijo od staršev (beg od doma). Starši v taki vzgoji uveljavljajo svojo avtoriteto, pri tem pa so jasni so v svojih zahtevah, ki pa niso prilagojene otrokovim potrebam. Otroci ne smejo protestirati, starši pa uporabljajo resne kazni. Taki otroci razvijejo slabe socialne sposobnosti v odnosu do vrstnikov. Skušajo se izogibati odnosom, niso spontani in so bolj površinsko usmerjeni do pozitivnega in negativnega vedenja.

Permisivna vzgoja:

Pri tej vzgoji je ključna beseda DA, saj je vse dovoljeno in so tako starši so sužnji svojega otroka. Ker je otroku vse dopuščeno  prevzame vodenje, starši pa se pri tem ne vmešavajo in mu popuščajo, ker tako ustvarjajo navidez demokratično vzdušje. Otrok je brez omejitev, sam je za vse »odgovoren«, starši mu ne postavljajo nobenih zahtev. Zelo veliko je pojasnjevanja, argumentov in pregovarjanja. Otroka se sprašuje tudi stvari, ki so jasne in niso v njihovi pristojnosti.

Tovrstna vzgoja je tavanje v megli brez opornih točk. Otroci so zahtevni, nimajo občutka za potrebe drugih, nezahtevni so do sebe, zahtevajo »preveč« prostora znotraj družine. Prepogosto rečejo ‘ne’ drugim in ‘da’ sebi. Taki otroci pogosto nimajo občutka do meja drugih (posledica so agresija, kriminal in droga) in celo do sebe (posledica je žal lahko tudi samomor).

Demokratična vzgoja:

Otrok je enakopraven član družine in ne njen center. Starši vodijo otroke s svojo avtoriteto. Občutljivi so na potrebe in želje svojih otrok. Starši in otroci se pogajajo in otroke spodbujajo k lastnim odločitvam. Zelo pomemben je dober odnos, starši morajo biti vzgled za identifikacijo. Tovrsten otrok se razvije v samostojno in odgovorno osebnost, ki se zna pogajati in je discipliniran. V adolescenci ta disciplina preraste v samodisciplino. Otrok sam prevzema odgovornost za svoja dejanja, meje in okvirji so prisotni, ampak so fleksibilni.

Vzgojna brezbrižnost:

Predstavlja starše, ki ignorirajo otroke, so indiferentni do njih in jih ne vključujejo v družinsko življenje. Za otroke slabo skrbijo in jih zanemarjajo. Bolj se ukvarjajo s svojimi stvarmi. V takih družinah je pogosta spolna zloraba otrok, pogosto je tudi kriminalno vedenje pri otrocih.

Konflikti med mladostniki in starši

Mladostnik od drugod prinaša nove načine življenja, mišljenja ter nove vrednote. In že to povzroča različne konflikte v družini in vzpostavlja drugačna razmerja med starši in mladostnikom. Pomembno je, da starši (pa tudi druge odrasle osebe) to opazijo in da mu postopoma dopuščajo vse večjo samostojnost in mu dajejo pravico do lastnih prepričanj in drugačnega vrednostnega sistema ter da sprejmejo navezanost na ljudi izven ožjega družinskega kroga.

Mladi postajajo tudi vse bolj kritični do sveta okoli sebe in zato starši v njegovih očeh niso več trdni in popolni, ampak imajo dobre in slabe strani. Adolescenca je primeren čas za to, da starši prenesejo vrednote, v katere verjamejo, na svoje otroke. Slabo je predvsem če je med moralnimi načeli in vrednotami za katere zavzemajo in njihovim vedenjem nasprotje. Od tod izvira uporništvo mladih, saj jim starši torej prepovedujejo to kar sami počnejo.

Konflikti s starši imajo včasih lahko zelo hude posledice. Mladostnik lahko postane napadalen, lahko se zgodi, da zbeži od doma ali celo pusti šolo in podobno. Predvsem dekleta se nagibajo predvsem k pasivnim oblikam odpora, kot so solze, jezljiva obtoževanja in drugi izbruhi.

Mladostnike ponavadi ti konflikti prizadenejo in jih zato v mnogih primerih skušajo izboljšati. V ta namen tudi starše z najboljšim namenom kritizirajo.

Resen, nevaren konflikt med starši in mladostniki sploh ni nujen, četudi pride kdaj do kaj resnejšega, naj nikdar ne popustijo vezi medsebojnega spoštovanja in ljubezni.

Komunikacija med mladostniki in starši

Pogovor je izmenjava misli, občutkov, stališč. Če se želimo dobro pogovarjati, moramo znati misli, čustva oblikovati v besede in najti situaciji primeren način sporočanja. Čeprav mladostniki na začetku pogovora pogosto niso navdušeni, morajo starši vztrajati, da se bodo mladostniki naučili, da je pogovor najboljši način spoznavanja. Pomemben del pogovora je poslušanje, ki je včasih težko delo. Za poslušanje je potreben čas in pristnost mišljenja in čutenja. Zato si morajo starši vzeti čas za pogovor in razvijanje odnosa z mladostniki. Poleg poslušanja morajo mladostnika tudi povprašajte za mnenje in jih prositi za pomoč pri opravilih, ki jih bolje obvladajo. Pozabiti ne smejo niti vsakdanje pozornosti in jih pohvaliti, ko storijo kaj prav.

METODA

Namen vaje

Namen te vaje je s pomočjo lestvice Pričakovanja staršev in intervjuja ugotoviti značilnosti socialnega razvoja pri konkretnem posamezniku ter rezultate primerjati z ugotovitvami različnih avtorjev o splošnih zakonitostih tega razvoja.

Udeleženci

V sredo 29.12.2010 sem poprosila mladostnico Bibo, da bi sodelovala pri tej vaji. Biba je stara 20 let. Živi s svojima staršema in starejšo sestro Pipo. Obiskuje pa 2. letnik Psihologije v Mariboru. Pripada srednjem ekonomskemu statusu.

Pripomočki

Kot pripomoček sem uporabila Letvico Pričakovanja staršev R.W Reasonerja in Vprašalnik za vodenje intervjuja.
Pri lestvici se mladostnik odloči v koliki meri veljajo zanj trditve na področjih šolska dela in učenje, športa, čiščenja sobe, izbire prijateljev, uporabe alkohola in drog, izbire oblačil, telefoniranja, religije, prihodnosti, nadaljevanja šolanja ter izbire fanta/ dekleta.

Intervju pa zajema 15 vprašanj, ki se nanašajo na področja pričakovanja staršev, njihovih staromodnih pojmovanj, nesoglasij s njimi, pravil in njihovega oblikovanja, ter kršenja, na področje obveznosti, odgovornosti, mnenja staršev in vrstnikov, prijateljstva itd.

Postopek

Pred samim izvajanjem sem se seveda dogovorila z Alenko za sodelovanje. Ko sva se sestali sva se najprej pogovarjali in nisva takoj začeli z izvajanjem vaje. Nato pa je izpolnila lestvico Pričakovanja staršev. Za tem pa je sledil intervju o njenem odnosu s starši in vrstniki. Med tem sem seveda opazovala njene reakcije na vprašanja, njeno vedenje med odgovarjanjem itd.

REZULTATI

29. decembra 2010 je mladostnica Biba izpolnila lestvico Pričakovanja staršev in odgovorila na  v intervjuju postavljena vprašanja. S tem sem pridobila naslednje podatke in rezultate:

ocena mladostnika o pričakovanju staršev

Na lestvici je mladostnica od 1 do 5 ocenila pričakovanja staršev na naslednjih področjih:

Šolsko delo in učenje (Se ne zanimajo ali bom končala šoloàPričakujejo same odlične ocene)

Ocena: 3

Športno področje (Radi vidijo, da poležavam na kavču à Želijo, da bi bila zvezdnica)

Ocena: 0

Čiščenje moje sobe (Lahko bi manj skrbeli à Želijo, da je soba ves čas brezhibno čista)

Ocena: 5

Izbira prijateljev (Pustijo, da si sama izbiram prijatelje à Zaslišujejo prijatelje tudi o intimnih stvareh)

Ocena: 3

Uporaba alkohola in drog (Me spodbujajo à Pravijo: nikar!)

Ocena: 2

Izbira oblačil (Mi dajo popolno svobodo àVztrajajo, da se oblačim po njihovih merilih.)

Ocena: 3

Telefoniranje (Sploh ne vedo, kdaj telefoniram. à Nadzorujejo moje klice.)

Ocena: 0

Religija (Ne omenjajo religije à Redno hodijo v cerkev in skrbijo, da hodim tudi jaz.)

Ocena: 0

Moja prihodnost (Menijo, da je moja sreča najbolj pomembna. à Želijo, da bi veliko zaslužila in bi bili ponosni name.)

Ocena: 5

Nadaljevanje šolanja (Mislijo, da je srednja šola dovolj. à Želijo, da doktoriram.)

Ocena: 5

Izbira fanta (Zadovoljni so, če sem srečna à Postavljajo pogoje, s kom se lahko sestajam.)

Ocena: 0

ODGOVORI mladostnika na intervju

Med samim intervjujem sem si zapisovala celotne odgovore.

1.      Vprašanje: Pričakovanja staršev

Kako ocenjuješ pričakovanja  svojih staršev? Se ti zdijo ustrezna, nerealna, prenizka?  Kje, na katerih področjih, prihaja do največjih razkorakov med pričakovanji staršev in tvojimi pričakovanji?

Meni se zdijo njihova pričakovanja ustrezna. Skupaj se vedno pomenimo in povemo vsak svoje mnenje. Premislim in upoštevam njihovo mnenje vendar se na koncu sama odločim.

2.      Vprašanje: Staromodna pojmovanja

Ali meniš, da  imajo  tvoji starši kakšna staromodna pojmovanja s katerimi se ne strinjaš? Glede česa?

Seveda imajo. Glede fantov. Ne nasprotujejo moji odločitvi glede fanta, vendar moj oče pričakuje, da moj fant ne bo kadil in bo imel izobrazbo.

 3.      Vprašanje: Nesoglasja s starši

Kje prihaja do nesoglasij s starši? Kaj storiš, kadar se s starši ne strinjaš?

Do nesoglasij prihaja, ker načelo razmetano sobo. V bistvu ni tako razmetana. Vendar mi starši vedno znova pravijo, da jo morem pospravit in da more soba biti kot iz škatlice. Pri izbiri oblačim, mi starši ne pustijo nositi raztrgane kavbojke, vendar jih vseeno nosim.

4.      Vprašanje: Pravila

Katera pravila ti  starši postavljajo?

Nimamo nekih izrecnih pravil, vendar ne smem nikoli ne v primeru ko mi starši rečejo, da morem kaj narediti. Drugo nenapisano pravilo je, da ne smem zaloputniti z vrati nikoli.

5.      Vprašanje: Oblikovanje domačih pravil

Ali sodeluješ pri oblikovanju domačih pravil? Pri katerih pravilih si sodeloval/a?

Ko se toliko pogovarjava o teh pravilih razmišljam kaka pravila so to sploh mišljena. Meni se zdi, da nimamo nekih pravil. So pač neka pričakovanja staršev, ki jih moram izpolnjevati. Nikoli se nismo pogovarjali o kakih pravilih, ki bi splošno veljala. Tako da mislim, da nisem sodelovala pri oblikovanju pravil, ampak se zahteve sproti postavljajo. Večinoma jih izpolnim, včasih pa pride do nesoglasij.

6.      Vprašanje: Kršenje pravil

Katera pravila najpogosteje kršiš? Zakaj?

Ko me prašajo kdaj pridem domov in povem uro prihoda včasih zamudim zaradi okoliščin. Ni namerno, vendar se včasih zgodi.

7.      Vprašanje: Posledice kršenja pravil

Kaj sledi, kadar kršiš pravila?

V tem primeru se moj oče ne pogovarja z mano. Sploh. Po nekaj tednih, ko se pomiri, potem spet govori z menoj.

 8.      Vprašanje: Najpomembnejše pravilo

Če bi bil/a ti starš, katero pravilo/a bi se ti zdelo/a najpomembnejše/a?

To, da če me prašajo kje sem, vedno odgovorim po pravici.

9.      Vprašanje: Obveznosti

Ali imaš doma, v gospodinjstvu kakšne obveznosti? Katere?

Pospravljanje svoje sobe, pripravljanje kosila, likanje, pospravljanje mize po obroku, zlaganje drv, pomaganje pri kolinah.

10.  Vprašanje: Odgovornost

Ali meniš, da ti starši zaupajo dovolj odgovornosti? Katere?

Menim, da mi zaupajo dovolj odgovornosti, saj opravljam študentsko delo in si služim svoj denar, sama s sestro skrbiva za naš avto in se vsaki dan voziva na faks. Tako, da ni problema, če kam grem saj mi moji starši zaupajo.

 11.  Vprašanje: Mnenje staršev ali prijateljev/ prijateljic

Na vprašanja, ki ti jih bom sedaj zastavil/ a, mi odgovori ali bi se ravnal/a skladno z     mnenjem staršev ali z mnenjem prijateljev/prijateljic, če si ta nasprotujejo?

a)      glede tega, kako boš porabil/a svoj denar – v skladu z mnenjem svojih staršev.

b)       v katerih klubih, organizacijah boš sodeloval/a – tu bi mi bilo bolj pomembno mnenje vrstnikov.

c)      glede osebnih stvari (pričeska, obleke, piercing) – mnenje prijatejic.

d)      kako se je treba vesti med tvojimi vrstniki – mnenje prijateljic.

e)      kako se je potrebno vesti na zmenkih – zagotovo mnenje prijateljic.

f)       kdaj moraš zvečer domov – Mnenje staršev.

12.  Vprašanje: Kaj ceni pri prijateljih

Kaj najbolj ceniš pri svojih prijateljih?

Pri mojih prijateljih cenim, da so iskreni in da ne zamerijo za nepomembnosti, pa predvsem to, da mi zaupajo.

13.  Vprašanje: Ovire za sklenitev prijateljstva

Kaj predstavlja oviro, da skleneš z nekom prijateljstvo? (npr. spol, narodnost, premoženje, interesi…)

Oviro mi predstavlja samo to če ima nekdo čisto drugačne poglede kot jaz in se bi ves čas prepiral z mano. Torej bi še največjo oviro predstavljali čisto različni interesi in mnjenja.

14.  Vprašanje: Teme za pogovor

O katerih temah se več pogovarjaš s prijatelji kot s starši? O katerih se raje pogovarjaš s starši? O čem se pogovarjaš z obojimi?

O večini stvari se raje pogovarjam s prijatelji predvsem glede fantov. S starši se pogovarjam le o nekaterih stvareh, kot so faks, denar, politična prepričanja. Z obojimi se lahko pogovarjam o vseh stvareh. O intimnih svareh pa se pogovarjam samo izključno z prijateljicami.

15.  Vprašanje: Prijatelji nasprotnega spola

Imaš prijatelje tudi med pripadniki/cami nasprotnega spola? Kaj vas povezuje?

Imam tudi prijatelje med fanti. Se zelo dobro razumemo. Povezuje nas to, da smo bili sošolci pa tudi to, da smo se veliko družili. Imamo podobne interese.

moje mnenje o sodelovanju mladostnice med intervjujem

Mladostnica je vsake toliko kazala znake zadrege glede čiščenja svoje sobe in glede prijateljev nasprotnega spola. Vprašanja so ji bila zelo všeč, le o nekaterih vprašanjih je morala pošteno razmisliti na kaj točno se navezujejo. Večino časa je gledala mene vendar je tudi pokukala in gledala kam drugam. Mladostnica je dokaj samozavestna. Glede veliko stvari kot so šolska uspešnost, nadaljevanje šolanja in izbira prihodnosti je zelo samozavestna, saj verjame v svoje sposobnosti in ve da bo uspešna, če bo sama to želela. Tudi glede stila oblačenja je samozavestna. Odgovori na vprašanja so bili zelo jasni, kratki in jedernati. Nikakršnemu vprašanju se ni izogibala. Menim, da je mladostnica odgovarjala iskreno in imam mnenje, da sama nikoli ne uporablja socialno zaželjenih odgovorov.

INTERPRETACIJA

Analiza odgovorov

lestvica pričakovanja staršev

Ob pregledu te lestvice sem ugotovila, da mladostnica ocenjuje večino pričakovanj kot povprečne. Kot nadpovprečne se nanaša predvsem na področje izobrazbe, prihodnosti, nadaljevanja šolanja. Tudi sama ima ambicije glede šolanja, zato se mi pričakovanja staršev zdijo ustrezna.

Najmanjša pričakovanja staršev pa je mladostnica ocenila pri telefoniranju, izbiri fanta, religiji ter na športnem področju. Verjetno bi religiji in športnem področju ni pričakovanja saj sama ni verna in se ne ukvarja z nobenim športom. Glede telefoniranja ma menim, da dan danes ima vsak mladostnik svoj prenosni mobitel in so te stvari malo drugačne kot so bile včasih, ko smo mogli sedet po tleh zraven stacionarnega telefona in se pogovarjati medtem, ko so vsi zraven lahko poslušali.

intervju

V intervjuju sem dobila zelo kratke in jedernate odgovore skoraj pri vseh vprašanjih.

Največ težav je imela pri tistih, ki so se nanašala na pravila. Tam je razmišljala ali sploh ima katera pravila katera so ta. Zdi se ji, da ni nekih stalnih pravil, ki jih mora izpolnjevati, temveč ima pač obveznosti, ki jih izpolnjuje. Če nekako povzamem, torej nimajo nekih izrecno določenih pravil in sankcij, ali jih vsaj ona ne dojema kot pravila.

Pričakovanja staršev ocenjuje kot povprečna ali pa izredno visoka oziroma nizka, kar je razvidno tudi iz lestvice Pričakovanj staršev. Razvidno je, da gre za izredno visoka pričakovanja predvsem za pričakovanja na področju nadaljevanja šolanja in prihodnosti. Seveda vsak starš dan danes si želi oziroma pričakuje od svojega otroka, da bo doštudral in si hitro našel službo, saj tako ne o imel finančnih težav in bo boljše živel. To se zaveda tudi mladostnica, vendar je mnenja, da bi rada v življenju počela tudi veliko drugih stvari naprimer potovanja, kot pa hitro doštudirat in si najdet službo in delati. Mladostnica opisuje svoj odnos s starši kot zelo razumen odnos. Upošteva njihovo mnenje, kar pa ne pomeni, da se z njimi vedno strinja. Pri gospodinjskem delu sodeluje, saj ve, da je treba staršem pomagati pri gospodinjstvu. Glede odgovorosti menim, da je zelo odgovorna. Mogoče malce preveč odgovorna, saj zraven študija ima tudi službo, skrbi za avto, ne zamuja na zmenke s prijatelji… Moje videnje mladosništva je bolj v smislu uporništva, vendar mladosnica pravi, da se ni nikoli pretirano upirala glede stvari. Vsak mladosnik se največ upira glede izhodov zvečer ven, ona pa pravi, da je te zadeve niso nikoli zanimale in je raje doma brala knjige. Pri temah za pogovor je povedala, da se le z prijateljicami meni o zadevah glede fantov. To menim, da je tipično za mladostništvo, saj si prijateljice med seboj izmenjujejo mnenja in tudi pogovor lažje steče oziroma poteka, kot pa če bi se o teh stvareh pogovarjala s svojimi starši.

LITERATURA

Zupančič,M. in Svetina, M. (2004). Socialni razvoj v mladostništvu.

V: L.Marjanovič Umek in M.Zupančič (ur.). Razvojna psihologija. Ljubljana: ZIFF.

Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci! 

Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake. 

Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.

Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.