1. ČLANEK – Self-Esteem, Academic Self-Concept, and Achievement: How the Learning Environment Moderates the Dynamics of Self-Concept
POVZETEK
Samospoštovanje je zbirka občutkov, prepričanj, ki jih imamo o sebi ali našem zaznavanju samega sebe. Kako se definiramo, vpliva na naše motivacije, stališča in vedenja ter prilagajanje družbi in ljudem. Kaj pa dosežki? Ali bi lahko naše visoko ali nizko samospoštovanje relevantno vplivalo tudi na njih? Brown, Marsh, Craven, Trautwein, Ludtke… vsi ti so poskušali odgovoriti na prav to specifično vprašanje. Sama se bom osredotočila na zadnja dva, katera sta tudi avtorja zgoraj navedenega članka Self-Esteem, Academic Self-Concept, and Achievement: How the Learning Enviroment Moderates the Dynamic of Self-Concept?
Raziskava zajema širok spekter medsebojnih vplivanj samospoštovanja, glavnega specifičnega akademskega samokoncepta (domain specific academical self-concept), akademskih dosežkov in učnega okolja posameznika. Samospoštovanje je, kot sem že omenila, globalno zaznavanje sebe, kot osebe. Ljudje z visokim samospoštovanjem imajo zmožnost pozitivnega pogleda nase, kot celote. Cenijo kdo so, spoštujejo svoje dobre lastnosti in niso pripravljeni zamenjati mesta z nekom drugim. Ravno nasprotno, pa imajo ljudje z nizkim samospoštovanjem negativen in nezadovoljiv pogled nase, kot osebo (Trautwein & Ludtke, 2006). Glaven specifičen akademski samokoncept je ožji od samospoštovanja. Pri njem gre za občutek zmogljivosti, sposobnosti in kompetentnosti na določenem področju, torej kljub vsemu zaznavanje samega sebe, vendar samo v okvirju specifične dejavnosti. Vsi ti dejavniki, vključno z meritokratskim in ego-produktivnim učnim okoljem, medsebojno korelirajo in s tem posledično vplivajo na učni uspeh posameznika.
Trautwein in Ludtke, sta si raziskavo zamislila tako da sta vanjo vključila 5648 študentov 7 razreda Vzhodne in Zahodne Nemčije, kateri so morali v prvem letu opraviti tri teste. Na začetku, na sredini in na koncu raziskave. Vzhodno in Zahodno Nemčijo sta izbrala zaradi njune zgodovine, saj je Vzhodni del leta 1949 spadal v Sovjetsko zvezo, kjer je kulturno okolje drugače delovalo na šolski sistem, kakor v Zahodni Nemčiji, ki pa je pripadala zahodnim silam. Učno okolje je bilo tako pogojeno s politiko, drugačnim odnosom učitelj-učenec in drugačnim zahtevanjem znanja.
Osredotočila sta se na vprašanja ali visoko samospoštovanje in visoko specifično področje akademskega samokoncepta, povišuje akademske dosežke ter ali je globalno samospoštovanje študentov pod vplivom akademskih dosežkov in specifičnega področja akademske strukture? Testirala sta ali so se različni učni cilji med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ki sta imeli drugačno učno okolje, odražali na akademske dosežke in samospoštovanje študentov. Preučila medoseben odnos med glavnim specifičnim samokonceptom in samospoštovanjem ter našla odgovor na zgoraj navedeno vprašanje ali samospoštovanje lahko vpliva na akademske dosežke posameznika.
Ugotovila sta, da je za študente Vzhodne Nemčije bolj pomemben trud, pri uresničevanju in doseganju učnega uspeha, kakor za študente zahodnega bloka, kateri pa so veliko bolj cenili iznajdljivost. Prav tako, sta prišla do sklepa, da je v Vzhodni Nemčiji povezava med samokonceptom in samospoštovanjem večja, kakor v vzorcu študentov Zahodne Nemčije. Ugotovila sta, da njuna raziskava daje pozitivno korelacijo povezanosti med vsemi tremi konstrukti: akademskim dosežkom, samokonceptom in samospoštovanjem. Vendar pa lahko kljub vsemu multikolinearna raziskava postavi temu rezultatu nasprotno vrednost. Na primer: tako globalno samospoštovanje kot matematični samokoncept imata lahko pomemben vpliv na matematičen dosežek ko ju obravnavamo ločeno. Ko pa sta oba obravnavana simultano, pa ta vpliv na dosežek ni več statistično pomemben (Trautwein & Ludtke, 2006). Kot zadnje izmed svojih ugotovitev, pa sta zavrgla trditev, da samospoštovanje vpliva na akademski dosežek posameznika. Kakršen koli vpliv na kasnejši dosežek (če vpliv sploh je), je posreden z glavnim specifičnim akademskim samokonceptom. Svoje hipoteze tako nista uspela potrditi, vendar pa sta uspela z zadnjo trditvijo podkrepiti prejšnje raziskave med samokonceptom in akademskim dosežkom.
KOMENTAR
Raziskava je v osnovi veljavna, saj meri natanko to kar sta avtorja želela izvedeti, vendar pa ima določene prednosti ter tudi pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na končne rezultate.
Celotna raziskava je zastavljena tako, da upošteva vse dejavnike in korelacije med posameznimi preučevanimi elementi. Kar pomeni, da sta avtorja upoštevala medsebojne odnose tako učnega okolja, akademskega dosežka, samospoštovanja, kot tudi samokoncepta. Povezala sta jih posamično in postopno ugotavljala povezave vsakega dejavnika z vsakim posebej ter tudi skupno korelacijo. Zelo dobro sta vključevala tudi druge raziskave, se na njih opirala in jih sprotno preverjala (na primer; raziskava Marsha je trdila, da samospoštovanje vpliva na akademski dosežek, medtem ko sta sama ugotovila nasprotno). Vendar pa marsičesa pri svojem delu nista upoštevala, kar bi lahko močno spremenilo rezultate nujne raziskave.
Raziskava je sicer res osredotočena na dva različna kulturna okolja, vendar pa sta oba še vedno v isti oz. takrat sosednji državi, kar je sorazmerno blizu. Politično in deloma kulturno okolje se sicer dokaj razlikuje, vendar pa ostaja kljub zgodovinski delitvi to še vedno ena država, katere socialni vplivi se prelivajo. Drugo pomanjkljivost raziskave bi lahko našli v premajhnem časovnem intervalu testiranja. Študentje so bili testirani trikrat v enem letu, kar pa ne daje zanesljivih rezultatov, saj je proces pridobivanja ali izgubljanja samospoštovanja dolgotrajen postopek, za katerega ni rečeno da bi se razvil v specifičnem letu, ki je bilo določeno za raziskavo. In kot zadnje, bi rada izpostavila dejstvo, da sta se avtorja osredotočila izključno na študente sedmih razredov, širše populacije pa nista preverjala. Usmerjenost na samo določeno starost vplivanja vseh treh konceptov lahko tako sicer daje veljavne in zadovoljive rezultate, vendar pa le teh ne moremo posplošiti na celotno populacijo, saj se lahko kateri od dejavnikov drugače spreminja v drugačnem starostnem obdobju.
Sama bi raziskavo sestavila nekoliko drugače. Testirala bi Evropejske in Kitajske študente, tako da bi vsako skupino razdelila na eksperimentalno in kontrolno. Tako bi si zagotovila različno kulturno okolje in dve skupini s katerimi bi lahko preverjala svoje rezultate. Oba vzorca študentov bi, tako kot avtorja zgoraj navedenega članka, trikrat na leto testirala z testi samospoštovanja, samokoncepta in testa akademskih dosežkov ter zadevo ponovila vsako drugo leto, tako da bi raziskava trajala vsaj 6 let. V obeh eksperimentalnih skupinah bi variirala s spremenljivkami samospoštovanja, samokoncepta in nato preverjala kako le ta vplivata na akademske dosežke posameznika.
2. ČLANEK – The role of self-esteem in the dynamics of social representations of higher education: An experimental approach
Eric Tafani, Sébastien Bellon in Pascal Moliner so hoteli empirično dokazati monogo že nastalih raziskav na temo kakšen je pomen samospoštovanja in dinamike socialnih reprezentacij glede visokošolskega izobraževanja. Najbolj pa se je raziskava naslonila na predhodno raziskavo, ki je pokazala, da so med posamezniki v skupini variacije v socilanih reprezentacijah visokošolskega izobraževanja organizirane v 3 dimenzije (Flament,1999): intelektualna korist visokošolskega izobraževanja, zaposlitvene ugodnosti visokošolskega izobraževanja ter potrebna prizadevanja visokošolskega izobraževanja. Velik vpliv na te dimezije ima položaj v družbi in sicer glede na ekonomski in kulturni položaj. Za ekonomski položaj so bolj cenjene zaposlitvene ugodnosti medtem ko za kulturni položaj so bolj cenjene intelektualne koristi. Glede na spol so raziskave pokazale, da so moški v dimenziji zaposlitvenih ugodnosti, medtem ko ženske so v dimenziji intelektualne koristi glede visokošolskega izobraževanja. V tej raziskavi so hoteli ponovno ugotoviti družbeni položaj glede socialnih reprezentacij in tudi navesti, da se te socialne regulacije odvisne od iskanja pozitvine identitete z uveljavljanjem svojega položaja ali premagovanjem položaja drugih. Hoteli so tudi ugotoviti kakšno vlogo imajo socialne reprezentacije znotraj skupine in med skupinami.
Nekatere nadaljnje raziskave (Tafani, Bellon & Apostolidis, in press) so obravnavale to temo in pokazale, da vrednotenje teh prizadevanj odvisno od samospoštovanja v izobraževanju. Vrednotenje prizadevanj, ki jih zahteva visokošolsko izobraževanje je odvisno prevsem od posameznih dejavnikov povezanih s samospoštovanjem. Vendar pa je samospoštovanje družbeno pogojeno in odvisno od kulturnega okolja.
Raziskava je ugotavjala emirično podporo razlaganju, dokazovanju in vrednotenju v prizadevanju razlage kako samospoštvanje vpliva na strategije samoizboljšanja v visokošolskem izbraževanju. Za dosego tega cilja so samospoštovanje učencev manipulirali s povratnimi informacijami o njihovih možnosti za uspeh v visokošolskem izobraževanju. Povratna informacija je bila bodisi pozitivna bodisi negativna, da bi lahko primerjali visoko oziroma nizko stopnjo samospoštovanja. Udeleženci so bili postavljeni v prevladujoči/podrejeni položaj glede na povratno informacijo. V postopek raziskave je bilo predvideno, da razkrijejo strategije za upravljanje samospoštovanja glede na to, ali se bo samospoštovanje zvišalo v primeru pozitivne povratne informacije in imelo za posledico vrednotenje prizadevanj, ki jih zahteva višje izobraževanje in tem povezane samookrepitve. Medtem ko naj bi indukcija nizkega samospoštovanja povzročila padec vrednosti te dimenzije in posledično razvrednotila prizadevanja po samookrepitvi. Menili so tudi, da bo indukcija visokega samospoštovanja povečala tudi razlike znotraj skupine, saj bodo udeleženci z visokim samospoštovanjem postavnjeni v prevladujoči položaj, medtem ko bodo udeleženci z nizkim samospoštovanjem v podrejenem položaju. Pričakovano je pa je tudi bilo, da bodo učinki induciranega samospoštovanja o dinamiki socilanih reprezentacijah posredno vplivale na višje samospoštovanje celotne skupine v primerjavi z drugimi.
Relultati poudarjajo vlogo samospoštovanja v dinamiki družbene predstave o visokošolskem izobraževanju. Kaže se, da je samospoštovanje dovzetno do povratne informacije, saj pozitivne povratne informacije ga zvišajo, medtem ko negativne ga znižajo. Potrjeni so bili tudi učinki samospoštovanja znotraj skupine, saj je prevladovalo mnenje tistih z visoko mero samospoštovanja nad tistimi z nizko. V zvezi z dinamiko socialnih reprezentacij znotraj skupine so tisti s pozitivno povratno informacijo dajali večji pomen visokošolskemu izobraževanju kot pa tisti z negativno povratno informacijo. Vseeno pa, pomen visokošolskega izobraževanje je še vedno prisoten pri obeh skupinah. Torej tudi tisti, ki so dobili negativno povratno informacijo, so še vedno vrednotijo visokošolsko izobraževanje, saj dajejo velik poudarek na samookrepitve učne uspešnosti. Rezultati kažejo, da je skupinsko samospoštovanje pomembnejše od individualnega samospoštovanja. V primeru znotraj skupine bo višja učinkovist, če bo prevladalo visoko samospoštovanje, kot pa v primeru nizkega. Saj bodo razlike v skupini nižje in posledično bo rezultat višji. V primeru med skupinami pa ni bilo opažene nobene posebnosti. Saj je znano, da so medskupinske razlike manjše v primeru, ko se ogroži socialno identiteto celotne skupine.
KOMENTAR
Raziskava je veljavna, saj so jo empirično dokazali z eksperimentom na podlagi testiranja 150 udeležencev.
Metoda je bila zelo dobro izbrana, saj so za ugotavljanje samospoštovanja uporabili pre in post test. Zanimivo mi je bilo, da so prvo opravili pre-test in ugotovili stopjo samospoštovanja. Potem so naredili eksperiment manipulacije glede na dosežke dijakov in s tem dajali pozitivno/negativno povratno informacijo. Po eksperimentu pa so naredili še post-test, kjer se je stopnja samospoštovanja prevec spremenila glede na povratno informacijo. Zanimivo mi je bilo tudi, da so v raziskavo vključili kontrolno skupino, katera ni dobivala povratnih informacij. Tako lahko bolje primerjamo rezultate raziskave. Vzorec je bil zelo obsežen, saj je kot sem že omenila, je osnoval 150 udeležencev. Ker je bila prisotna tudi kontrolna skupina bi lahko rezultate tudi posplošili na celontno populacijo dijakov.
Kot pomankljivost bi rada poudarila, da bi sama dala večji pomen tudi razlikam med spoloma, saj v raziskavi ni razvidno poglabljanje v to smer. Poudarjen je večinoma samo položaj v družbi in sicer dominanten in podrejen glede na povratno informacijo. Menim, da bi tako raziskavo lahko naredili tudi na študentih in posledično primerjali rezultate med obema skupina ter tako ugotovili, kako vpliva samospoštovanje na dijake in kako na študente.
RAZLIKE
Obe raziskavi so veljavni, glede na vzorec populacije. Obe raziskavi sta dobro strukturirani glede na metodo raziskovanja in zato dajata empirične rezultate. Obe imata zelo velik reprezentativen vzorec in imata izključno vzorec dijakov populacije. Razlike v rezultatih so pokazale, da prva odklanja pomen samospoštovanja glede na učno uspešnost in poudarja pomen samokoncepta na akademske dosežke. Druga pa poudarja pomen skupinskega samospoštovanja glede na učno uspešnost.
LITERATURA
Tafani, Bellon, Moliner. (2002). The role of self-esteem in the dynamics of social representations of higher education: An experimental approach. Swiss Journal of Psychology , 177–188.
Trautwein, & Ludtke. (2006). Self-Esteem, Academic Self-Concept, and Achievement: How the Learning Enviroment Moderate the Dynamics of Self-Concept. Journal of Personality and Social Psychology , 334-349.
Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci!
Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake.
Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.
Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.
